Foto Boštjan Pucelj

Andrej Blatnik

Andrej Blatnik (1963) je preučevalec knjižnih študij in ustvarjalec knjižnih vsebin. V Sloveniji je izdal sedemnajst knjig, ki izhajajo tudi v tujini, doslej v več kot 40 samostojnih knjižnih izdajah. Njegove zgodbe so uvrščene v vrsto antologij, med drugim v Best European Writing 2010 in Short: Five Centuries of Short Short Stories. Dobitnik Zlate ptice (1984), Župančičeve nagrade (1991) in nagrade Prešernovega sklada (2002). Roman Spremeni me je bil med petimi finalisti za nagrado kresnik 2009, zbirka esejev Neonski pečati med tremi finalisti za Rožančevo nagrado 2006, knjiga zgodb Ugrizi med štirimi finalisti za nagrado novo mesto 2019, roman Luknje med štirimi finalisti za Cankarjevo nagrado 2021. Ruski prevod knjige Saj razumeš je 2016 prejel nagrado Jugra za najboljšo slovansko knjigo kratke proze, prevedeno v ruščino. Bil je vabljeni gost na vrsti osrednjih svetovnih literarnih festivalov, med njimi PEN World Voices v New Yorku, Toronto International Festival of Authors, Cosmopolis v Barceloni in Jaipur Literary Festival v Indiji.

Naslovi

Odzivi

Trg osvoboditve združuje dve zgodbi o velikih ljubezenskih in kolektivnih pričakovanjih, ki pa niso izpolnjena – razen za redke sposobneže na robu zakonitega ali čez. Andrej Blatnik svoj roman polni s poznavanjem sivih finančnih tokov, subkulture in množične kulture in premikov v glasbeni industriji ter ob tem piše poglavja iz zgodovine za telebane, za tiste, ki jih ni bilo zraven.

Matej Bogataj, Ars

[Blatnik je] izjemno duhovit, ciničen, ironičen, dvoumen, njegov humor je poln asociacij, tudi literarnih. Lahko bi rekli, da je mojster angleškega humorja. Pisatelj preigrava neskončno situacij, ki nas spominjajo na našo skupno preteklost in na našo skupno mladost. Je aktualen, vendar ne aktualističen. Za ljubitelje prave literature so Luknje pravo slodokusno branje.

Vinko Möderndorfer, airBeletrina

Vsekakor dobimo na koncu z Luknjami tako stilsko kot vsebinsko zanimivo delo za današnji čas, ki rabi kot neke vrste zrcalo družbe in njenega stanja, hkrati pa ponuja drobce duhovitosti, nekakšnega upanja.

Silvija Žnidar, www.ludliteratura.si