Odzivi
Baćović kot umetnik se ne boji uporabiti erotične anatomije kot metafore / metonimije za nekaj »drugega«, komplementarnega, »višjega« od samega telesa: maniristične »iluzije«: »psiho-fotografike«. Na vpletanje trenutkov domišljije, sanj, poetične projekcije v erotično percepcijo / miselno in čustveno prevzetost, pa tudi metafizičnih idej, napeljujejo tudi naslovi: “Transcendence”, “Anger”, “Expectation”, “Irresponsibility”, “Mental”, “Emotions”, “Happiness”, “Fear”, “Faith”, “Illusion”, “Changing”, “Fertility”, “Ego” …
Branko Cerovac, višji kustos “Muzeja moderne i suvBačovićevo literarno ustvarjanje bi bilo krivično soditi ločeno od njegovega osrednjega umetniškega izraza – fotografije. Bralke velja opozoriti, naj se ne ustrašijo »ponižanja« ženske, saj zbirka ne odraža odnosa literarnega subjekta (ali celo avtorja) do nasprotnega spola, ampak so pesmi nekakšna dovolilnica za neposreden vpogled v fotografov notranji dialog z njegovim motivom/modelom/objektom. Ženska je lahko muza in ta status ji godi, pomisleki in nasprotovanja se rodijo, ko postane fantazma in je tako njeno dostojanstvo zreducirano na obvladljiv objekt.
Stanka Hrastelj