Dušan Čater

Dušan Čater, pisatelj in prevajalec, se je rodil v Celju leta 1968. Pojdi z mano je njegova četrta knjiga za otroke. S pisanjem za otroke in mladino je začel leta 1995, delu Peter Klepec pa sta sledila še Kralj Matjaž (1996) in Veronika Deseniška (1996). Svoje poglede na življenje slavnih medijskih osebnosti je objavil v štirih monografijah (Marilyn Monroe, Casanova, Oscar Wilde in The Doors), napisal pa je tudi štiri romane: Flash Royal (1994), Imitacija (1996), Resnični umori (1997), Patosi (1999) in Ata je spet pijan (2002, 2004). Živi in ustvarja v Ljubljani.

Naslovi

Pojdi z mano

Odzivi

Tista, da piše Dušan Čater prozo za ljudi, ki sicer ne berejo oziroma ne bi brali, je itak že ponarodela, ampak kako bolje kot s to floskulo začeti zapis o knjigi, ki je v resnici bolj film kot mladinski roman ali kakor koli že bo to delo literarno-žanrsko in knjigotrško opredeljeno. Kot se je pred kratkim izkazalo v javni debati s švedskim pesnikom Larsom Gustafssonom , k temu hote ali nehote težijo mnogi avtorji, saj je urednik enega od prevodnih izborov njegove poezije menda želel dati zbirki naslov Pesmi za ljudi, ki ne berejo poezije, na kar je Gustafsson lakonično pripomnil, da so to tako ali tako mokre sanje vsakega pesnika. Sploh v Sloveniji, kjer je tako rekoč več piscev kot bralcev domače literature. Veliko poklicanih, malo izvoljenih, skratka. A da se čim prej vrnemo k naši prozi, bi veljalo citirati kar Charlesa Bukowskega, ki je izjavil, da piše poezijo takrat, ko mu primanjkuje inspiracije za prozo. In kot bomo pokazali, navdiha v tem romanu ni manjkalo.

Gorazd Trušnovec