Marjanca Kočevar

Pesnica Marjanca Kočevar se je rodila v Metliki. V Novem mestu je končala učiteljišče in na filozofski fakulteti v Ljubljani študirala germanistiko. Vse njeno delovanje je ves čas tesno povezano s kulturo. Objavljala je v slovenskih in tujih literarnih revijah. Doslej je izdala pesniške zbirke Ki mimo greš (1977), Pompeji (1991), Kristalis (2007, dvojezična, BiH), Reka poetičnih podob (2007, bibliofilska izdaja v soavtorstvu z Milanom Markljem, Ivanom Gregorčičem in slikarjem Jankom Oračem) in Mesečevi kažipoti (2009). Poleg tega je zastopana tudi v več antologijah doma in na tujem. Za svoje delo je dobila več priznanj in nagrad, med njimi Trdinovo. Zelo odmevni so tudi njeni Saloni poezije Marjance Kočevar, na katerih je doslej sodelovalo okoli 300 umetnikov iz domovine in tujine, največ pesniki, a tudi vrhunski glasbeniki, slikarji, kiparji, oblikovalci, založniki … Dolga leta uspešno vodi pesniške delavnice po vsej Sloveniji. Živi in ustvarja v Novem mestu.

Naslovi

Mala sanjavka

Odzivi

Mala sanjavka je resda domiseln naslov pričujoče zbirke, z njim je pesnica prav gotovo hotela namigniti bralcu, s kakšnimi pesmimi se bo srečal v njej, sicer pa: kdo je boljši razlagalec svoje poezije kot avtor sam? Pa vendar: kot eden prvih bralcev tu zbranih pesmi (še v tipkopisu), ki naj bi, na pesničino željo, napisal kratko spremno besedo kot nekakšno popotnico zbirki na pot med bralce, si ne morem kaj, da ne bi poskušal ta naslov vsaj nekoliko pojasniti, da ne bi kdo šel mimo te zbirke, ker bi jo, zaradi naslova, imel za otroško literaturo: pesmi v Mali sanjavki so zrel glas zrele pesnice, ki je šla skozi najrazličnejše preizkušnje, te pa se niso zarezale (prav besedi zareza, rez najbrž nista naključno zašli v njeno poezijo) ne le v njen spomin, ampak tudi v ves njen človeški in, posledično, tudi v njen poetski habitus.

Ciril Zlobec