Nina Kovič

Nina Kovič

Roman Noč v Curitibi je postavljen v Curitibo v točno določena čas in prostor: liki iz romana se gibljejo v tem prostoru, ki jih na svoj način določa. Ker je tipično mesto srednjega sloja, je paradiž javnih uslužbencev, provincialnih iluzij o potrošništvu in družbeni stabilnosti. Tezza v romanu obnavlja temo poloma in neuspeha zadnje revolucionarne generacije, katere preteklost z borbami se kaže kot osebna avtentična pot, ki pa je brezizhodna. Glavnemu liku, profesorju Federicu, revolucionarna etika tako postane etika užitka in marginalnosti, ki ga nazadnje privede v samomor. Njegova prejšnja zmaga z masko na obrazu (bleščeča univerzitetna kariera in zasebnost) je torej le relativna, le poskus, da prikrije mračno mladostno obdobje pred petindvajsetimi leti, ko v samoobrambi stori zločin in je vse poznejše življenje le prikrivanje preteklosti.

Knjiga je pisana v dveh pripovednih ravneh: v prvi in tretji osebi, ki se prepletata, ter kažeta razmišljanje zdravnika, ki secira in analizira truplo, in dogodke pred storjenim zločinom ter osebe, ki so bile del življenja žrtve. V vsakem poglavju se moški in ženski liki pojavljajo v dvojicah, kot da so zakonci s skupnimi zanimanji, zdaj profesionalnimi zdaj emocionalnimi. Obenem se izkaže, da so vsi moški tako ali drugače povezani z najdenim truplom veterinarke Eduarde …

Nina Kovič je prevajalka literature iz španščine, francoščine in portugalščine. V svoji bibliografiji ima okoli 30 objavljenih prevodov.

Čeprav je Kavarna Nostalgija zdomski roman, bralci iz njega dobijo precej pomembnih lekcij o samem življenju na Tistem Otoku, kjer si mladi v pomanjkanju denarja in v želji po maksimalnem učinku v žile vbrizgavajo rum, dekleta pa namesto s kontracepcijo posledice seksualnih zabav odpravljajo z rednimi ilegalnimi splavi. Spolnost in erotika sta pomembni dimenziji pisanja Zoé Valdés, ki pravi, da je njena literatura eno samo razgaljanje pred javnostjo, kajti »moški to počenjajo tako slabo«. Sicer pa je tudi erotika po njenem mnenju na Kubi izgubila svoje nekdanje čare. Edina stvar, ki je Kubancem še ostala, je seks, s katerim rešujejo svoje življenje. Ravno zato, ker je Fidel Castro prepovedal prostitucijo, se je Kuba spremenila v svetovni bordel. S tem se je tudi prostitucija na otoku, kot še marsikaj drugega, spremenila predvsem v protivladni protest.