Naslovi
Odzivi
Že od nekdaj so basni v verzih ponazarjale človeške lastnosti. Avtorica Maja Smole Ðorðević, ki je mama in biologinja, ve, da so otroci sicer eno z univerzumom, da pa v naravi ne živijo samo ljubki medvedki in veveričke, ampak v njej poteka ves čas neizprosna borba. Veverica v popju oreha vidi sadove in ne lepote, štrk brez milosti pohrusta svojega gosta polžka. Pesmi upesnjujejo tudi človeške lastnosti, tudi tiste ne najlepše. Polž želvaku recimo svetuje, naj odvrže oklep, zanj pa ta nasvet ne velja, saj za tisto, kar je moje veljajo drugačna pravila, Lisica zagovarja načelo Vsak naj misli nase, maček daje videz poeta in filozofa, v resnici pa mu gre le za požrtijo. V eni od pesmi je povsem preživetveni nasvet: Z oliko ne opraviš nič, če se v bližini volk potepa. Pesem Sraka upesnjuje tudi željo po zvezdništvu, ki zanikuje delo, talent in vztrajnost. Velik del pesmi zajema iz otroškega sveta: iz strahov pred mrčesom, temo, iz porednosti, otroške radovednosti, upesnjuje pa tudi povsem vsakdanje današnje probleme, pri čemer avtorica seveda ne pozabi hudomušnosti.
Otroci imajo radi ritem in rimo, obenem pa se avtorica zaveda, da jih s poenostavljenimi vsebinami ne smemo podcenjevati. Njeno delo so tudi ilustracije, ki se oddaljujejo od všečnostne sladkobnosti in uveljavlja lasten likovni izraz.