Odzivi
Zajčeva galerija slik iz romana je zgrajena iz urbanih in suburbanih podob, nastalih v svetu, kjer je borba edini način preživetja. Če v prvi polovici romana prevladuje norost, kot kakšna napetost, ki eksplodira iz povsem bizarnih razlogov, potem ob koncu romana dominirata resignacja in eksistenca. Dva pola, ki, združena v enega, pomenita popolno zmago.
Zajc dokazuje, da je mojster dialoga in monologa, treba pa je tudi pohvaliti obvladovanje slenga, ki roman naredi bolj življenjski. Torej, na vsaki strani romana se lahko prepričamo, da gre za pravega pisatelja. Gre za nekoga, ki življenje posluša, opazuje in živi. Razmišlja o pisanju in eksperimentira. Tvega!
Kam gredo skinheadi, ko odrastejo? Kam gredo najstniki, ki imajo pri sedemnajstih občutek, da bodo živeli večno in da ne bodo nikoli dosegli magične meje trideset let? Izpovedi treh ljubljanskih upornikov, Blaža, Marjetke in Malega, ki so odraščali v začetku osemdesetih, nam odgovarjajo: preživijo najstniška leta in ostanejo prav tam, kjer so. Spremenijo se le oblike upora.
Jelka Ciglenečki