Bilo je nekje v začetku septembra 1664, ko sem sočasno kot moji sosedje med vsakdanjim občevanjem izvedel, da se je na Holandsko povrnila kuga; kajti tam, zlasti v Amsterdamu in Rotterdamu, je bila že srdito razsajala leta 1663, ko jo je, kot se je govorilo, po mnenju nekaterih tja zaneslo iz Italije, po mnenju spet drugih iz Levanta z blagom, ki ga je domov pripeljala njihova turška flota; spet tretji pravijo, da je prišla s Kandije, tretji pa, da s Cipra. Od kod je prvotno prispela, niti ni bilo pomembno; a vsi so si bili edini, da je na Holandskem znova izbruhnila.

V tistih časih še nismo imeli tiskanih časopisov, ki bi raznašali govorice in poročila o dogajanju in jih bogatili s človeškimi izmišljijami, kar je prišlo v navado šele kasneje. A vesti, kot je bila ta, je bilo mogoče izvedeti iz pisem trgovcev in drugih, ki so prispela iz tujine, in iz njih so se širile naprej le od ust do ust; tako se stvari niso pri priči razvedele po vsej državi, kot se danes. Toda zdi se, da je imela vlada o tem zanesljiva pričevanja, zato je bilo sklicanih več posvetov, kako preprečiti, da bi se bolezen razširila k nam; vse to pa je ostajalo nadvse zaupno. In ker se je zgodilo, da so govorice zamrle in so ljudje začeli na novico pozabljati, nas je kaj malo skrbelo in smo upali, da ni nič res; vse dokler nista nekega dne proti koncu novembra ali v začetku decembra 1664 za kugo umrla dva moža.