Mazzini piše o najbolj intimnem, ki je hkrati najbolj univerzalno. Dobro je vedeti in prebrati, da drugi doživljajo in občutijo zelo podobno, če že ne enako, da se jim dogajajo iste krivice, samote in sramote, za katere misliš, da so samo tvoje in da je vsem drugim lažje. Hvala za to Osebno knjigo!

Koliko poguma potrebuje človek, da njegovo Osebno postane Javno? Izvrstni Miha Mazzini je za to potreboval več kot 60 let. Nam bo tudi drugim uspelo? Kdaj se osvobodimo vsega, kar je bilo v otroštvu vsajeno v nas, pa nas žuli, stiska, duši, ovira in onemogoča, da bi ljubili? Tako, čisto enostavno.  Miha je. Velikokrat. In vedno znova. In se iskal. Kot se iščemo mi vsi. Zato nam včasih ustreza samota. In zato nas samota včasih duši. Zato nam včasih ustreza družba. In zato nas družba včasih duši. Ni dovolj, da se osvobodimo, treba se je očistiti, pravi Miha. Iz sebe je treba populiti plevel, ki so nam ga vsadili drugi. To boli. Kolikokrat ob branju knjige me je spreletelo, da bi bila rada z Miho in mu pomagala. Ni šlo. In če bi mogla, bi mu kar jutri, ko bo moje osebno še vedno Osebno in nikoli Javno, prinesla nazaj Življenje svetnikov. Prosim, kdorkoli, vrni Mihu to presneto Življenje svetnikov.

Odličen roman, v katerem potuješ z avtorjem in imaš občutek, da si del ”zgodbe”, da si (vsaj občasno) tudi ti Miha.
Roman Osebno je ”oseben” za vsakega bralca. Vsakdo lahko ob branju zgodbe v njej najde nekaj svojega življenja, dilem in čustev. Avtor tako mojstrsko opisuje različne situacije, da bralec čuti njegovo bolečino, vonj njegove babice … Toplo priporočam v branje in upam, da bo roman tudi preveden v tuje jezike.