Potopimo Islandijo!
Prebivalci majhnega mesta se odločijo spremeniti zgodovino in mimogrede preobraziti še geološko podobo planeta.
Dimenzije: 13 × 20 cm
Leto izida: 2021
Število strani: 224
Vrsta: mehka vezava, trda vezava
ISBN: 9789612773144
ISBN: 9789612772994
O knjigi
»Kako lepo je v družbi prijateljev potapljati otoke po svetu.« Zwarteburen, majhno mesto z občinsko upravo v Groningenskem okrožju, se je stoletja uspešno ogibalo zgodovini, dokler prebivalcev niso preplavili zapozneli valovi finančne krize. Vlaganje v tvegane banke ni obrodilo želenih sadov, nasprotno, luknje v mestni blagajni bi lahko resno ogrozile krhko ravnovesje strnjene in utrjene zwarteburenske skupnosti! In ker je politično pač osebno (pa tudi obratno), je vsak izgubljeni cent iz skupne blagajne – ne glede na to, v čigav žep je zares odromal – kolektivna katastrofa. Zwarteburenčani se zatorej odločijo »spremeniti zgodovino, taisto zgodovino, ki bi jih povsem upravičeno prezrla«, pri čemer pa bodo mimogrede preobrazili še geološko podobo planeta. Odboru za izgubljene priložnosti tako ne preostane drugega, kot da napne jadra in krene maščevalni poti naproti. Medtem pa ognjenik Eyjafjallajökull že živahno brbota …
S smehom odprava svojo plovbo tudi zaključi in se ne neha smejati tudi potem, na praznovanju, in nekaj tega smeha se bo nalezel tudi bralec, če mu hitrost časa še ni scvrknila ustrezne žleze.
Matej Bogataj, LiteraturaV slovenskem prostoru so tovrstne hudomušne, absurdne, duhovite zgodbe redke in zato še kako dobrodošle, roman pa ob tem premišljeno obravnava tudi (ne)smiselnost in (ne)uspešnost dejanj malega človeka.
Pia Prezelj, DeloRoman Borisa Kolarja Potopimo Islandijo! lahko beremo za čisto, polnokrvno zabavo, lahko pa iz maščevalnega pohoda njegovih junakov tudi sami potegnemo kakšno dobro misel – vsi se z njega namreč vrnejo boljši in bolj povezani, kot preden so odrinili.
Katarina Mahnič, ArsTo je bila ljubezen na prvo stran. Namreč Kolarjev roman premore vse, kar imajo veliki: animivo zgodbo, posrečene junake, blagohoten humor, humanistično sporočilo in srečen konec.
Manca Košir, Bukla