O knjigi

V zapuščini pisatelja Janeza Trdine, ki je v drugi polovici 19. stoletja bival na Dolenjskem, so tudi številni zvezki, v katere je zapisoval svoja opazovanja, pričevanja, izjave in drugo gradivo, ki posega na različna področja življenja domačinov. Ti Trdinovi zapiski, ki spadajo v korpus še mnogih drugih, s katerimi so poskušali avtorji poznega razsvetljenskega in romantičnega obdobja na strnjen način predstaviti vsakdanje življenje Slovencev po posameznih pokrajinah, so ena najobsežnejših zbirk terenskega gradiva posameznega avtorja v etnološki vedi na Slovenskem. Trdina je opisoval življenje in življenjske razmere ljudi, ki jih je tudi sam spoznaval, z lastno udeležbo, sledeč romantični ideji o folklori, ki naj bi razkrila narodnega duha.

Knjiga z bogatim besediščem in številnimi primeri od pregovorov do pesmi prikaže zgodovinski portret življenja Dolenjcev, ki so menda imeli raje bob kot fižol in vino – četudi slabo – raje kot vodo. Nazorno prikaže prehranske (in posebej pivske) navade različnih družbenih slojev, vzdušje v krčmi, na trgatvi in pred zidanico. Bogatajevo pisanje je natančno in kritično, a tudi navdušujoče in duhovito.

Prvi, strokovni del knjige s pomočjo različnih virov, tudi literarnih, predstavi podobo življenja na Dolenjskem, predvsem šege in običaje, tako ali drugače povezane s hrano. Pri tem s Trdinovim pogledom raziskuje značilnosti dolenjske istovetnosti, karakter Dolenjcev in zgodovinske odnose s sosednjimi pokrajinami.

Drugi del knjige pa prinaša več kot 25 receptov, prilagojenih za sodobno kuharijo, saj namreč zgolj nekaj jedi, ki jih v zapiskih omenja Trdina, še vedno sestavlja sodobne jedilne obroke. Knjiga prepričljivo pokaže, da lahko tudi dolenjska prehranska dediščina postane izhodišče za sodobno ustvarjalno nadgrajevanje.

*

Dolenjske jedi sta pripravila Damjan Fink in Natalija Pirc, fotografiral jih je Janez Pukšič.