Novomeški poletni večeri
Novomeški poletni večeri: od 5. 7. do 25. 8. 2016 na terasi pred knjigarno Goga. Vstopnine ni.
Torek, 5. julij, ob 20:00
Terasa pred knjigarno Goga
Čas očetov (2. del epa Vrata nepovrata), Boris A. Novak in Milena Mileva Blažić (moderatorka)
Literarni večer
Predstavitev drugega dela monumentalnega epa Vrata nepovrata pesnika Borisa A. Novaka, kjer se avtor poglobi v čas prve in druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Dotakne se usod vojakov in tudi ljudi, ki so ostali v zaledju, v taboriščih, ki so po vojni preštevali mrtve … Čas očetov je slovenska Vojna in mir, ki v verze ujame našo novejšo zgodovino (20. stoletje) in sodobno izkušnjo. In čeprav se zdi pisanje epa (kot več stoletij mrtve zvrsti) v današnjem času norost, Novakovo delo dokazuje ravno nasprotno: ep lahko v svojem razmahu oživi spomin skupnosti, v katerem se zgodovina izpisuje skozi zgodbe.
Četrtek, 7. julij, ob 20:00
Terasa pred knjigarno Goga
Zemljevid tujih življenj, Miha Mazzini in Tadej Golob (moderator)
Literarni večer
Miha Mazzini, slovenski kolumnist, pisatelj, scenarist in še mnogo več se nam predstavlja z novo knjigo Zemljevid tujih življenj. Kartograf Robert kupi ukradeno elektronsko tablico in z njo skrivnost, ki ga obsede. Čeprav je živel osamljeno, skoraj izolirano življenje, ga radovednost požene med ljudi, v tvegano risanje zemljevida tujih življenj.
Sobota, 9. julij, od 17:00 do 00:00
Glavni trg
Zaključek akcije Grem domov v Novo mesto
Društvo novomeških študentov že enajstič organizira projekt “Grem domov v Novo mesto”, pohod študentov iz krajev študija v domače mesto ob koncu študijskega leta. Na Glavni trg bodo letos prispeli v soboto, 9. julija, na zaključni prireditvi pa jih bodo zasluženim počitnicam naproti popeljali Magnifico, Jazz In The Pants in Tetkine Radosti.
Četrtek, 14. julij, ob 20:00
Terasa pred knjigarno Goga
Kuhinja z razgledom, Svetlana Slapšak in Jože Rozman (moderator)
Pogovorni večer
Kuhinja z razgledom je knjiga, namenjena gurmanom, pa tudi vsem tistim, ki jih zanima izvor naših korenin – hrana je temelj življenja, pa naj gre za pleme v pragozdu ali prefinjeni francoski dvor Katarine Medičejske. Da gre za vrhunska besedila, priča nagrada Mirka Kovača za najboljšo knjigo esejev v regiji, ki jo je prejel nekoliko krajši izbor pričujočih esejev, v srbščini objavljen pod naslovom Leteći pilav.
Svetlana Slapšak je doktorica antičnih študij in znanstvenica svetovnega formata. Bila je redna profesorica za antropologijo antičnih svetov in antropologijo spolov ter dekanja na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Je avtorica več kot tridesetih knjig in številnih strokovnih člankov. V pogovor jo bo zapletel Jože Rozman, poznavalec vina in kulinarike.
Sobota, 16. julij, ob 21:00
Terasa pred knjigarno Goga
Vladko Stefanovski & Vasko Atanasovski
Koncert
Srečanje dveh izjemnih, legendarnih glasbenikov nam prinaša čudovito in dih jemajoče glasbeno popotovanje.
Kitarist Vlatko Stefanovski je še kot najstnik v rodni Makedoniji oblikoval skupino Leb i sol, ki je postala eno najpomembnejših imen glasbene scene bivše Jugoslavije, sredi devetdesetih pa razvil odlično solo kariero. V zadnjih letih koncertira po vsem svetu z vrhunskimi sodelavci, kot so Tommy Emmanuel, Stochelo Rosenberg, Jan Akkerman, Theodosii Spassov, Manu Katche in mnogi drugi.
Vasko Atanasovski je eden najustvarjalnejših slovenskih skladateljev in glasbenikov, znan predvsem po transžanrskih sodelovanjih s svetovno znanimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki. Koncertiral je že na Kitajskem, v Indiji, Ameriki, Argentini in Evropi, s Stefanovskim pa sodeluje zadnja štiri leta. Prav tako je sodeloval z uveljavljenimi glasbeniki, kot so Marc Ribot, Hindi Zahra, Michel Godard, Living Colour …
Vlatko Stefanovski (kitara)
Vasko Atanasovski (saksofon, flavta)
Četrtek, 21. julij, ob 20:00
Terasa pred knjigarno Goga
Tomo Križnar, Bojana Pivk Križnar in Tadej Golob (moderator)
Pogovorni večer
Tomo Križnar je humanitarni aktivist in borec za človekove pravice. V svojih knjigah (npr. Nuba, čisti ljudje) izpostavlja občutljivost preživelih staroselskih kultur in načine, kako jih zaščititi. Zadnja leta je s svojimi humanitarnimi akcijami najbolj dejaven v Afriki, kjer že več let s kamerami dokumentira vojno nasilje nad civilisti. Pod izmišljenimi obtožbami, denimo vohunjenja in lažnega poročanja, so ga že večkrat zaprli, nedavni incident v Sudanu pa je le še eden v nizu dogodkov, ki slikajo nepopačeno podobo globalnega terorizma. Z njim imata nemalo opraviti nebrzdana želja po nadzoru in pokvarjenost vojaških varnostnih služb.
Torek, 26. julij , ob 20:00
Atrij knjigarne Goga
Jelena Lengold in Svetlana Slapšak (moderatorka)
Jelena Lengol, ena najvidnejših sodobnih srbskih pisateljic, je za zbirko kratkih zgodb Sejemski čarovnik leta 2011 dobila nagrado Evropske unije za književnost. Povsem zasluženo, saj njene zgodbe razkrivajo globine človeške radosti in bolečine, avtorica pa bralca vedno znova preseneča s presenetljivimi menjavami leg, slogovnih postopkov in žanrov. Sejemskega čarovnika lahko že dobro leto beremo tudi v slovenščini, v prevodu Dušanke Zabukovec. O knjigi in še marsičem drugem, se bosta pogovarjali s pisateljsko kolegico Svetlano Slapšak.
Jelena Lengold je julijska gostja Gogine pisateljske rezidence. Njeno gostovanje podpira mreža Traduki.
Četrtek, 28. julij, ob 20:00
Terasa pred knjigarno Goga
sLOLvenski klasiki, Boštjan Gorenc – Pižama in Anže Tomič (moderator)
Literarni večer
Boštjan Gorenc – Pižama je v svoji knjigi omrežil 50 literarnih klasikov in njihovih del ter jih (spletno) interpretiral času primerno. Ta humoristična predelava izbranih del slovenske literature s šalami na račun književnikov in njihovega ustvarjanja vsekakor podžge bralčevo željo, da bi se (ponovno) potopil v slovenske klasike. Zdaj boste končno izvedeli, kdo lajka Uršiko Zalo na Facebooku, kakšen mail je s CSD-ja dobila požrešna vrabčevka, ki je »vse proso za sineka sama pozobala«, in kaj o zvezdniku in poslovnežu Martinu Krpanu pišejo tračarski časopisi.
Četrtek, 4. avgust, ob 20:00
Terasa pred knjigarno Goga
Neprilagojeni in nevarni: Podoba in status Ciganov v preteklosti, Andrej Studen in
Matjaž Štih (moderator)
Pogovorni večer
V evropski zgodovini skorajda ne srečamo ljudstva, do katerega se je gojilo toliko nezaupanja in zaničevanja kot do Ciganov. Ob bok tem nesrečnikom se lahko postavijo samo še vsega krivi Judje. Poleg romantičnih klišejskih predstav o Ciganih, ki sploh niso ustrezale realnosti in so jih ustvarile zgolj sanje in hrepenenja meščanske družbe po svobodnem in nevezanem življenju (npr. v operi Carmen Georgesa Bizeta), so o Ciganih prevladovale predvsem negativne predstave, stereotipi in družbeni predsodki.
Slovarji, enciklopedije in konverzacijski leksikoni, ki so izšli denimo okoli srede 19. stoletja, o tem ne puščajo nobenega dvoma. Pod geslom Cigani obravnavajo tako muzikalične talente kot klateško sodrgo, lopove, tatove in prevarante. In ta miselnost kot »breme minulosti« zagrizeno vztraja vse do današnjih izpadov anticiganizma in krepitve romofobije, sporov in nasprotovanj, diskriminacije in stigmatizacije na podlagi etnične pripadnosti. Do danes so ostale usedline dojemanja romskega načina življenja kot nesprejemljivega za družbo, čeprav se je v pravnem pogledu položaj Romov v zadnjih desetletjih brez dvoma spremenil …
Sobota, 6. avgust, ob 21:00
Terasa pred knjigarno Goga
Jararaja
Koncert
Jararaja je skupina štirih prijateljev, ki so prijateljevanje prepesnili v lastno glasbeno govorico. Glasba Jararaje je še bolj neulovljiva, kakor njihovo razigrano ime, ki ga ne moremo skrčiti na en sam pomen. Repertoar skupine je bil dolgo osredotočen na slovensko ljudsko glasbo, igrivo uglašeno s prostorom in časom, v minulih dvanajstih letih delovanja pa ga je skupina razširila s pesmimi z avtorsko glasbo in besedili. Godce druži veselje do godbe, vsak njihov nastop je dogodek, v katerem čas ne mineva, temveč traja. Edina krava, ki ponoči ni črna!
Četrtek, 11. avgust, ob 21:00
Terasa pred knjigarno Goga
Passion de Pressheren, Andrej Rozman – Roza
Monokomitragedija
Predstava na nekoliko karikiran način na podlagi zgodovinskih dejstev predstavi čas, ko je vzporedno s Prešernovim obupom rasla ideja o zedinjeni Sloveniji.
Andrej Rozman – Roza skozi lik Franceta Prešerna in nekaterih njegovih sodobnikov gledalca popelje od začetkov Prešernovega pesništva, preko njegovega sodelovanja z Matijo Čopom, do zmage vznesenih narodnobuditeljskih pesmi Jovana Vesela – Koseskega, marčne revolucije in Prešernove smrti.
avtor, režiser in igralec: Andrej Rozman – Roza
avtorji pesmi: France Prešeren, Janez Vesel, Jakob Zupan
kostumografinja: Meta Sever
glasba: Goran Završnik
oblikovanje luči: Matjaž Štirn
Rozinteater in KUD France Prešeren, 2008
Sobota, 13. avgust, ob 21:00
Terasa pred knjigarno Goga
Čompe
Koncert
Če odpremo Slovar slovenskega knjižnega jezika, bomo pod geslom čompa izvedeli, da je to narečni izraz za krompir, ki je v rabi v Trenti in Ziljski dolini ter ga običajno uporabljamo v množinski obliki.
Ime glasbene skupine Čompe se je porodilo kot hipna domislica, skozi leta delovanja in ustvarjanja skupine pa pri poslušalcih, ki jim je sam izraz večinoma tuj, počasi, a vztrajno pridobiva drugotno pomenskost. Besedo »čompe« se praviloma enači z glasbo in glasbeno skupino s tem imenom. Tako stavek »Grem na čompe!« ne pomeni »Grem jest krompir!«, temveč »Grem poslušat glasbo skupine Čompe!«. Sicer pa to kost prepuščamo v glodanje jezikoslovcem.
Silvo Zupančič – kitara
Neža Zinaić – violina
Marjan Stanič – bobni/tolkala
Janez Škof – diatonična harmonika/glas
Žiga Saksida – alt/bariton saksofon
Breda Krumpak – alt saksofon
Sreda, 17. avgust, ob 20:00
Terasa pred knjigarno Goga
Mali rimski cirkus, Andrej Rozman – Roza in Andrej Koritnik (moderator)
Literarni večer
Andrej Rozman – Roza je širšemu občestvu nemara bolj poznan po svojih satiričnih in duhovitih predstavah, otroci pa ga nedvomno poznajo tudi kot avtorja številnih izvrstnih knjig za otroke in mladino. Pridružite se nam, da skupaj obiščemo Mali rimski cirkus. Ne zamudite! Pridite ob Gravževem dnevu v Ostudno dobravo in se prepričajte na lastna ušesa!
Organizator: JAK
Četrtek, 18. avgust, ob 20:00
Atrij knjigarne Goga
Podnebne spremembe, Franci Novak in Agata Tomažič (moderatorka)
Literarni večer
Franci Novak je v zbirki kratkih zgodb Podnebne spremembe ne le nadaljeval tisto, kar je začel v pesniški zbirkiOtroštvo neba (2011), torej se izpisal kot avtor pejsažev, nevidnega, vseprisotno naravnega, ki presega človeško, temveč je prostor, napolnjen s sencami in odbleski, povezal v širšo celoto.
Organizator: JAK
Petek, 19. avgust, ob 20:00
Atrij knjigarne Goga
Samo gledam, Milan Kleč in Aljoša Harlamov (moderator)
Literarni večer
Skupni projekt Milana Kleča in Marije Flegar je nastal na podlagi slikarkinih krokijev, ki so pisatelja spodbudili k neustavljivemu fabuliranju. Hipne risbe mimoidočih s tržnice, pospremljene z njihovimi hipotetičnimi zgodbami, učinkujejo prostodušno in sproščujoče, pri čemer neprisiljeno namigujejo na davno pozabljene radosti firbcanja. Pisatelj, ki ne mara tržnic, in slikarka, ki jih obožuje, sta tako ovekovečila enega redkih, vse redkejših prostorov na tem svetu, kjer gneča učinkuje nadvse ležerno, kjer nas sprošča in ne živcira.
Organizator: JAK
Torek, 23. avgust, ob 20:00
Atrij knjigarne Goga
Velibor Čolić
Velibor Čolić je študiral jugoslovansko književnost v Sarajevu, dokler ni 1992 zaprosil za status begunca v Franciji. Čeprav je že pred vojno objavljal svojo prozo v vidnih jugoslovanskih revijah, je pravo pisateljsko slavo dosegel v Franciji, najprej s pomočjo prevajalke Mireille Robin, nakar je zamenjal jezik in svoj roman Sarajevski omnibus, ki je izšel pri prestižni založbi Gallimard, napisal že v francoščini.
Velibor Čolić je avgustovski gost Gogine pisateljske rezidence. Njegovo gostovanje podpira mreža Traduki.
Četrtek, 25. avgust, ob 21:00
Terasa pred knjigarno Goga
Glumac …je glumac…je glumac, Zijah A. Sokolović
Monodrama
Zijah A. Sokolović je v Sarajevu rojeni gledališki in filmski igralec (mdr. je nastopil tudi v slovenskem filmuOutsider), režiser in pisec, ki je za svoje delo in ustvarjanje prejel že celo vrsto eminentnih nagrad. Javnost ga pozna predvsem po njegovih monodramah, med katerimi sta najbolj znani Cabares Cabarei in Glumac … je glumac … je glumac. Slednjo je krstno uprizoril leta 1978, predstavo pa je doslej videlo več kot pol milijona gledalcev v 20 državah sveta. Glumac izziva protagonista in avditorij s temeljim vprašanjem, kdo je igralec, kaj je umetnost igre, od kod prihaja in do kod seže umetnost odra. Predstava polnokrvno uteleša svojevrstno gledališče, v katerem je igralec obenem tudi avtor, režiser in publika. Stvarno, neposredno, zabavno!
Partnerji: 
Pokrovitelji: : 
Generalni medijski pokrovitelj: 