Raznovrstne zgodbe, skupna odličnost: znana četverica nominiranih za nagrado Maruše Krese

Založba Goga že drugo leto zapored podeljuje nagrado Maruše Krese (pred tem se je nagrada imenovala novo mesto) za najboljšo zbirko kratkih zgodb, ki je izšla v preteklem letu. Žirija, ki so jo letos sestavljale Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Saša Jerele in Aleksandra Gačić, je razkrila štiri naslove zbirk, ki se letos potegujejo za nagrado, ta pa bo slavnostno podeljena na Slovenskem knjižnem sejmu 26. novembra 2024.  

V utemeljitvah so žirantke izpostavljale domiselno uporabo humorja pri obravnavi težkih tematik, sposobnost sočutnega vživljanja v svet okoli nas, izpiljen slog ter tematsko dovršenost.  

Nominiranke in nominiranec za letošnjo nagrado Maruše Krese so Neli Filipić, Mateja Mahnič, Jedrt Maležič in Muanis Sinanović. 

Ob razglasitvi nominacij je žirija napovedala, da razmišlja, da ob podelitvi nagrade Maruše Krese podeli še posebno priznanje žirije za uredniško delo.

NOMINACIJE ZA NAGRADO Z UTEMELJITVAMI ŽIRIJE:  

Neli Filipić: SREČNI KONCI (Cankarjeva založba) 

V zbirki Srečni konci Neli Filipić najdemo tako klasične kratke zgodbe kot besedila, ki obsegajo le nekaj vrstic. Protagonistke so večinoma ženske, na tematski ravni sta v ospredju preizpraševanje in izstopanje iz konvencionalnih družbenih vlog. Avtorica resne in aktualne teme obravnava z veliko mero humorja in ironije, pisanje zaradi uporabe raznolikih pripovednih postopkov, menjavanja perspektiv in nepričakovanih zasukov pritegne in preseneča, meja med videzom in resničnostjo pa ostaja pogosto zabrisana vse do konca. 

Mateja Mahnič: PIŠEM. ŽIVLJENJE RIŠEM. (Mladinska knjiga) 

V središču zanimanja zbirke Pišem. Življenje rišem. Mateje Mahnič je smrt v najrazličnejših pojavnih oblikah. Avtorica je ne povezuje s tragiko, ampak poudarja njeno ključno in naravno vlogo v večnem krogotoku življenja, v katerem ob človeku sobivajo živali in celotno stvarstvo. Njen pogled na svet ni antropocentričen, celotna zbirka je zaznamovana z okoljevarstveno, tudi aktivistično problematiko in sočutjem do šibkejših. Odlika pisanja Mateje Mahnič je tudi v stilistični raznovrstnosti zgodb. Pogosto tragične in težke teme se loteva z rahločutnostjo in hudomušnostjo. Ko piše o smrti, hkrati nariše tudi veliko življenja! 

Jedrt Maležič: DVOLIKI (Založba Goga) 

Zbirko kratkih zgodb Dvoliki zaznamujeta dobro premišljena vsebina in izpiljen slog, ki skozi situacijske, pogosto duhovite, a tudi globoko tragične zgodbe kaže na dvoličnosti in pokvarjenost sodobne družbe, pri čemer družbena kritičnost zbirke deluje nenamerno in nemoralizirajoče. Tematska raznolikost, ki se dotika intimnih prostorov medčloveških odnosov in vseh mogočih družbenih razlik, ter psihološka dodelanost protagonistov prek domiselnih dialogov in poigravanja z jezikom delujejo kot razkrivanje realizma naše lastne samozaverovanosti in zlaganosti. 

Muanis Sinanović: NA SENČNI STRANI BLOKOV (LUD Literatura) 

Liki kratkih zgodb Muanisa Sinanovića se vrtijo v kalejdoskopu zapuščenih ljubljanskih in balkanskih obrobij, s kamerami nadzorovanih multikulturnih urbanih puščav in avtonomnih con, ujetih med stepami in daljnimi hribi. Migranti, »izpostavljeni kozmičnemu očesu«, se prebijajo skozi odtujenost, depresivni tehnohedonizem in ideološko izpraznjenost potrošniške postsocialistične družbe, se otepajo vloge gospodarjev časa in se vračajo k izviru življenja, »na senčno stran blokov«. Pripoved se vrti v krogih, brezizhodnost rahljajo poetični elementi in »nenavadna svetloba«, ki uhaja iz tega literarnega prostora.