Od Peščene ure do Zelja in spolnosti in še več

V četrtek, 7.8.2014, smo imeli pred knjigarno Goga veliko čast, da se nam je pridružila Svetlana Slapšak. Doktorica antičnih študij, do nedavnega redna profesorica za antropologijo antičnih svetov in antropologijo spolov ter dekanka na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, srbska avtorica več kot 1000 tekstov, ljubiteljica del Danila Kiša in še bi se dalo naštevati. Z nami je bila prav zaradi svoje ljubezni do Kiša – skupaj z Ahmedom Burićem sta namreč predstavljala Kišev roman Peščena ura (Goga, 2014).

Poglobljen pogovor se je dotaknil nekaterih večjih tem in značilnosti Kiševe literature, od koncepta in percepcije časa, dojemanje jezika in nacionalizmov, do majhnih navidez nepomembnih podrobnosti, ki jih Kiš v svojih delih, kot v mozaiku, počasi poveže v smiselno celoto. Za kratek čas se je gostoma na odru pridružila tudi prevajalka Seta Knop, ki je delila svojo izkušnjo pri prevajanju te knjige in omenila nekaj posebnosti, ki so ji otežile prevajanje, a ga prav zaradi tega naredile bolj zanimivega. Recimo to, da je izvirnik v srbščini, katere pravopis sloni na načelu ‘piši kao što govoriš’, kar še posebej oteži prevajanje imen, sploh v knjigi, ki ima tako nacionalno pisano zasedbo – iskanje pravilnih zapisov nemških, hrvaških, slovenskih, madžarskih imen je podrobnost na katero te ne pripravi nobena učna ura prevajanja.

Pogovor se je po Kišu obrnil tudi k Svetlani Slapšak, posebej njenemu delu Zelje in spolnost (Beletrina, 2013), pa tudi njeni občudovanja vredni akademski karieri, ki je vedno slonela na prepričanju, da je potrebno spregovoriti tudi o nepriljubljenih temah in se postaviti na stran tistega, kar je prav, četudi to za seboj prinese določene probleme. 

Piko na i je večeru dodala pevka Maida Džinić Poljak, ki je ob glasbeni spremljavi odpela nekaj tradicionalnih črnogorskih, makedonskih in bosanskih pesmi.