Tanja Stupar Trifunović gostuje na Gogini rezidenci

Tanja Stupar Trufunović, rojena v Zadru leta 1977, je diplomirala na Filološki fakulteti v Banja Luki. Delala je kot glavna in odgovorna urednica časopisa za književnost, umetnost in kulturo Putevi. Trenutno je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banja Luki kot urednica kulturnega programa.

Do zdaj je objavila štiri zbirke poezije, roman, knjigo zgodb in knjigo zgodb za otroke v soavtorstvu s še dvema bosanskohercegovskima avtoricama. Njena dela so prevedena v angleški, nemški, poljski, slovenski, češki, bolgarski, makedonski, danski in francoski jezik. Objavljena so v več antologijah, zbirkah poezije in zbirkah proze tako doma kot tudi v tujini.

Njen romaneskni prvenec Satovi u majčinoj sobi (Ure v materini sobi) je leta 2016 dobil nagrado Evropske unije za književnost, bil pa je tudi v ožjem izboru za NIN-ovo nagrado in nagrado „Biljana Jovanović“.

Knjiga O čemu misle varvari dok doručkuju (Na kaj mislijo barbari, ko zajtrkujejo) je prejela nagrado UniCredit banke za najboljšo knjigo, objavljeno v Bosni in Hercegovini v 2007/2008, bila pa je tudi v ožjem izboru za književno nagrado za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo (CEE Literature Award).

Zbirka poezije Glavni junak je čovjek koji se zaljubljuje u nesreču (Glavni junak je človek, ki se zaljublja v nesrečo) je bila nagrajena z nagrado „Fra Grgo Martić“ za najboljšo knjigo poezije v letu 2009.

Leta 2014 je prejela nagrado Počasno Racinovo priznanje. 

Tanja trenutno piše roman z delovnim naslovom »Nedostatak« in novo zbirko poezije. Roman problematizira vpliv političnega na intimno in zgodovine na življenje. Sprašuje se o možnosti ali nezmožnosti umetnosti, da se prebije čez površne sloje mimikrijskega življenja in ponudi nekakšno odkupitev za posameznika, ki je ujet v obskurnost sedanje stvarnosti in morebitnih možnosti izbire.

V romanu spremljamo dve generaciji ene družine, ki imata po zaslugi različnih okoliščin v katerih sta odraščali (socialistične in tranzicijske) različne poglede na svet in na svoje mesto v njem. Za eno in drugo generacijo je značilna ravno izguba, v kateri se stapljajo vse njihove težnje, obstoj in občutek izgube nečesa pomembnega, kar se prenaša iz generacije v generacijo in ustvarja pravzaprav občutek pomanjkanja najtrdnejših vezi znotraj družine. V nenehnem poskušanju golega preživetja liki vse bolj in bolj spoznavajo, da so v boju za preživetje pravzaprav izgubili sami sebe.

Tanja bo v četrtek, 19. 10., ob 18. uri nastopila na otvoritvi razstave mlade bosanske umetnice Snježane Blagojevič v Knjižnici Mirana Jarca. Več o prireditvi tukaj.